Nepremičninskega davka (še) ne bo: Kaj to pomeni za trg?

Slovenski lastniki nepremičnin lahko (vsaj za zdaj) zadihajo – v tem mandatu nepremičninskega davka ne bo. Ministrstvo za finance je potrdilo, da zaradi kompleksnih razmer na trgu ter nujnosti predhodnih reform ne bodo nadaljevali z aktivnostmi za uvedbo davka na nepremičnine.

Zakaj (še) ne?

Namesto obdavčitve se pristojna ministrstva osredotočajo na krepitev pravne varnosti na stanovanjskem trgu, izboljšanje sistema registracije najemnih pogodb ter pripravo zakonodaje, ki bo podpirala socialno pravično in pregledno stanovanjsko politiko.

Kot pravijo na ministrstvu: davčne rešitve morajo slediti širši strategiji – brez urejene evidence, zaščite najemnikov in motiviranih lastnikov bi bila uvedba davka prehitrena.

Kaj je bil sploh načrt?

Predlog je predvideval, da bi vsi lastniki dveh ali več stanovanj ali stavbnih zemljišč plačevali davek v višini 1,45 % posplošene vrednosti nepremičnine, kot jo določa Geodetska uprava. Prva (lastna) nepremičnina bi ostala pri obstoječem nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).

Z izračunom so predvidevali približno 700 milijonov evrov letnih prihodkov. A pred sprejemom zakona se je vlada odločila za premor.

 

V ospredju: pravna varnost in učinkovit nadzor

 

Ministrstvo izpostavlja, da je ključnega pomena zagotoviti:

• več javnih najemnih stanovanj,

• učinkovit nadzor nad najemnim trgom,

• pregleden sistem registracije najemnih pogodb,

• ter spodbude za pozidavo obstoječih zemljišč in hitrejše gradbeno dovoljenje.

Kaj to pomeni za kupce in investitorje?

Odlog davka pomeni več predvidljivosti za investitorje in lastnike. A hkrati pomeni, da bodo ukrepi za večjo dostopnost stanovanj morali najti drugo pot – skozi regulacijo trga, podporo najemodajalcem, boljše upravljanje zemljišč in hitrejše gradbene postopke.

 

📌 Želite ostati v koraku z najnovejšimi spremembami na trgu?
Spremljajte nas ali se prijavite na brezplačen posvet z našimi strokovnjaki!