Referendum 6. decembra: Kaj bi novi ukrepi pomenili za vaše premoženje?

V nedeljo, 6. decembra 2026, bodo volivci odločali o uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je državni zbor sprejel 11. maja. Zakon se še ne uporablja. Za lastnike stanovanj je posebej pomembna obdavčitev najemnin; za številna gospodinjstva pa tudi DDV na nekatera osnovna živila in drugi ukrepi.
Da bi si pred glasovanjem ustvarili jasno predstavo, moramo ločiti tri vprašanja: kaj že velja, kaj zakon dejansko predvideva in kakšne učinke bi spremembe morda imele. Samo drugo vprašanje ima vnaprej določen pravni odgovor; tretje je stvar presoje in razpoložljivih dokazov.
Najemnine: v predlogu manj davka, ne pa avtomatično nižje najemnine
Po trenutnih pravilih je običajen dohodek fizične osebe iz najema obdavčen s stopnjo 25 % od davčne osnove. Pri 10 % normiranih stroških znaša efektivno breme 22,5 % prejete bruto najemnine. ZIURS predvideva splošno 15-odstotno stopnjo ter 5-odstotno stopnjo v določenih primerih, ko stanovanje oddate upravičenemu najemniku, mlajšemu od 30 let, ali družini z otrokom, ob izpolnjenih pogojih glede dejanskega prebivanja in stalnega prebivališča.
Pri najemnini 1.000 € na mesec in 12-mesečni oddaji je davek ob 10 % normiranih stroških danes 2.700 € na leto. Pri predlaganih 15 % bi znašal 1.620 €, pri posebnih 5 % pa 540 €. Najnižja stopnja ne bi veljala za vsakega najemnika.
Za lastnika gre za neposreden in izračunljiv prihranek. Za najemnika pa nižja davčna stopnja ne zagotavlja nižje najemnine: učinek je odvisen od konkurence, ponudbe, povpraševanja in odločitev lastnikov.
Bi lahko na trg prišlo več stanovanj?
To je eno ključnih stanovanjskih vprašanj. Po podatkih SURS je bilo v registrskem popisu 2021 do 165.600 nenaseljenih stanovanj, a ta številka ni seznam takoj razpoložljivih stanovanj. Nekatera so neprimerna za bivanje, počitniška, v prenovi, oddana brez pravilno prijavljenega prebivališča ali na območjih brez povpraševanja.
Nižja davčna obremenitev lahko izboljša donosnost prijavljenega oddajanja. To je lahko spodbuda za del lastnikov, da stanovanje oddajo ali najemno razmerje uredijo. Obenem na ponudbo vplivajo še pravna varnost, stroški obnove, možnost izselitve ob kršitvah in stanje nepremičnine.
Tako morebitne dodatne ponudbe ni pošteno prikazovati kot gotovega ali takojšnjega učinka zakona. Za verodostojno oceno potrebujemo podatke o dejansko uporabnih stanovanjih in odzivih lastnikov.
Kaj pa kratkoročno turistično oddajanje?
Ureditev kratkotrajnega oddajanja je za turistične občine, kot so Ljubljana, Piran in Bled, posebej občutljiva. ZIURS vsebuje tudi spremembe časovnega prehoda v ureditev kratkotrajnega oddajanja v letu 2027. To lahko vpliva na odločitev med turističnim najemom, dolgoročnim stanovanjskim najemom ali prodajo.
Odločilen je končni tekst veljavnih pravil in morebitnih občinskih aktov. Ne glede na zakon je treba primerjati celotne stroške upravljanja, sezonsko zasedenost, davke, čas in poslovno tveganje.
Kaj bi spremembe pomenile za gospodinjske proračune?
ZIURS predvideva 5-odstotno stopnjo DDV za določene osnovne živilske izdelke ter ureditev, povezano z nekaterimi energenti. Vendar zakon ne določa, da se bo vsaka maloprodajna cena znižala za enak odstotek, kot je znižana davčna stopnja. Na prenos davčne razbremenitve v cene vpliva trg.
Zakon vsebuje tudi druge določbe o prispevkih, normirancih, delovnih in upokojenskih razmerjih. Natančen učinek na posameznika je odvisen od njegovega položaja, zato iz kratkega pregleda ni mogoče izračunati prihranka za vsako gospodinjstvo.
Kaj pravijo strokovne ocene o dolgoročnih javnih financah?
Ministrstvo za finance po dinamični metodi ocenjuje približno 647 milijonov evrov letnega zmanjšanja javnofinančnih prihodkov ob upoštevanju odzivov gospodarske aktivnosti. Fiskalni svet je neposredno poslabšanje javnofinančnega salda za leto 2027 ocenil na približno 1,2 milijarde evrov, pri čemer gre tudi za začasne ukrepe. Oceni se razlikujeta po metodologiji in predpostavkah.
Fiskalni svet ugotavlja, da bi ukrepi verjetno spodbudili rast, vendar modelirani povratni učinki ne bi v celoti nadomestili začetnega javnofinančnega učinka. Dolgoročne posledice bi bile odvisne od gospodarstva in nadaljnjih proračunskih odločitev.
Za tehtno presojo je tako treba razumeti tako neposredne koristi za določene skupine kot vprašanje njihovega financiranja. Ta članek ne priporoča glasovalne odločitve.
Kaj se zgodi po referendumu?
Če bo zakon na referendumu zavrnjen v skladu z ustavnimi pravili, se ne uveljavi. Če ne bo zavrnjen, lahko začne veljati po dokončanju zakonskega postopka in objavi; posamezne določbe imajo lahko različne datume uporabe. Referendumska nedelja ni avtomatičen začetek veljavnosti vseh sprememb.
Do takrat mora najemodajalec uporabljati trenutno veljavna davčna pravila. Pri večjih finančnih odločitvah je smiselno primerjati oba scenarija, ne staviti na enega.
Kaj lahko preverite že danes?
Če oddajate stanovanje, izračunajte dejanski neto donos po sedanji stopnji ter ločeno, zgolj hipotetično, po predlaganih stopnjah. Če razmišljate o prodaji, se oprite na dejanske lokalne primerljive prodaje, ne samo na zakonodajno pričakovanje.
PREVERITE, KAKO BI RAZLIČNE DAVČNE STOPNJE VPLIVALE NA VAŠO NAJEMNINO → https://kwslovenia.si/kalkulator-najema
PREBERITE URADNO REFERENDUMSKO VPRAŠANJE → https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/referendumi/volitve-referenduma/zakonodajni-referendum-o-ziurs/
Pogosta vprašanja
Ali 15-odstotni davek od najemnin že velja?
Ne. Na dan 18. novembra 2026 zakon ZIURS še ni začel veljati; trenutno se uporablja veljavna 25-odstotna stopnja od davčne osnove.
Ali na referendumu glasujemo posebej o davku na najemnine?
Ne. Referendum se nanaša na zakon kot celoto.
Ali lahko iz nižjih davkov sklepamo, da bodo najemnine padle?
Ne. Učinki na ponudbo in cene so negotovi; neposredno se spremeni zakonska obdavčitev, ne pa nujno najemnina.
Viri:
Ministrstvo za finance: https://www.gov.si/novice/2026-11-06-pojasnilo-o-javnofinancnih-ucinkih-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-razvoj-slovenije/
Fiskalni svet: https://www.fs-rs.si/analiza-javnofinancnih-ucinkov-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-razvoj-slovenije/
SURS: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/10265
