facebook pixel
Iščete ali prodajate/oddajate nepremičnino? Vpišite tukaj

Oddati ali prodati? Koliko vam od najemnine v resnici ostane?

19.11.2026

Najemnine v Sloveniji so se po podatkih Global Property Guide, ki jih je 12. novembra povzel Večer, med drugim četrtletjem 2025 in drugim četrtletjem 2026 zvišale za 9,6 %. Za najemnike je to velik pritisk na proračun. Za lastnike se zdi dobra novica. Toda ali višja najemnina res pomeni tudi dober donos?

Stanovanje, ki ga lahko oddate za 1.000 evrov na mesec, na prvi pogled prinese 12.000 evrov letno. Ko odštejete obdobja brez najemnika, davke, popravila in zavarovanje, je številka bistveno nižja. Zato pravo vprašanje ni le, koliko najemnine lahko zahtevate, ampak koliko vam od premoženja dejansko ostane.

 

Zakaj najemnine rastejo, če imamo toliko nenaseljenih stanovanj?

Slovenija ima očitno neskladje: najemnine rastejo, hkrati pa velik del stanovanjskega fonda ni evidentiran kot naseljen. Po registrskem popisu SURS je bilo 1. januarja 2021 do 165.600 nenaseljenih stanovanj. A SURS izrecno opozarja, da je to zgornja meja: skoraj polovica je bila starejših ali brez vsaj enega pomembnega infrastrukturnega elementa; v statistiko sodijo tudi počitniška stanovanja in stanovanja za občasno rabo.

Podatek o 118.000 praznih stanovanjih, ki se pojavlja v javnih razpravah, ni potrjena aktualna ocena stanovanj, pripravljenih za najem. Ne smemo zamenjevati lastništva več nepremičnin z njihovo dejansko praznostjo.

Bolj zgovorne, a prav tako ne dokončne, so meritve porabe elektrike. Po analizi podatkov elektrodistribucijskih podjetij je bilo leta 2024 v Ljubljani približno 11.100 in v Mariboru približno 5.800 gospodinjskih merilnih mest s porabo pod 500 kWh letno. Tako nizka poraba je lahko znak neuporabe, ne pa dokaz: stanovanje je lahko v prenovi, uporablja se občasno ali pa meritev ne zajame vse dejanske rabe.

Pravo vprašanje je torej, koliko primernih stanovanj na lokacijah, kjer jih ljudje potrebujejo, bi bilo z drugačnimi pogoji mogoče vrniti v zakonito dolgoročno oddajanje.

 

Je obdavčitev najemnin pravična in gospodarsko smiselna?

V Sloveniji je precej razširjeno lastništvo doma. SURS je za leto 2021 ugotovil, da so v skoraj 79 % naseljenih stanovanj živeli lastniki in njihovi družinski člani. To ne pomeni, da je skoraj 79 % prebivalcev najemodajalcev, pomeni pa, da je vprašanje učinkovite uporabe stanovanjskega premoženja širše od ozke skupine velikih investitorjev.

Marsikateri lastnik je stanovanje kupil iz dohodkov, ki so bili že obdavčeni, ali ga je podedoval. Zato se upravičeno zastavlja vprašanje, ali je dodatna obdavčitev donosa glede na stroške, tveganja in odgovornosti primerna. Po drugi strani najemnina ni ponovno obdavčeno isto premoženje, temveč nov dohodek, državni prihodki pa financirajo tudi javne storitve. O davčni stopnji je zato mogoče legitimno razpravljati, ne da bi to predstavljali kot enoznačno vprašanje.

Trenutno je stopnja davka od običajnega oddajanja premoženja v najem 25 % davčne osnove. Ob običajnem 10-odstotnem priznanju normiranih stroškov to pomeni 22,5 % bruto prejete najemnine, ne četrtine celotnega prejemka. Po predlogu ZIURS bi se splošna stopnja znižala na 15 %, pod strogimi pogoji za določene mlade najemnike in družine z otroki na 5 %. Zakon še ni uveljavljen.

 

Dve možni posledici neustreznih spodbud

V razpravi o najemnem trgu se pogosto pojavljata dve tveganji. Prvo je neprijavljeno oddajanje: najemnik in najemodajalec lahko ostaneta brez ustrezne dokumentacije, država pa brez pripadajočih davčnih prihodkov. Drugo je, da se lastnik zaradi prenizkega pričakovanega donosa, strahu pred neplačili ali potrebnih popravil za oddajo sploh ne odloči.

Ni pa pošteno trditi, da je visoka obdavčitev edini vzrok oddajanja na črno ali praznih stanovanj. Odločajo tudi pravna varnost, možnost učinkovitega reševanja sporov, lokacija, stanje nepremičnine in stroški obnove.

Boljše spodbude za zakonito oddajanje bi lahko povečale ponudbo; koliko stanovanj bi se dejansko sprostilo, pa je empirično odprto vprašanje. Tudi če bi se na trg vrnil le del uporabnih, trenutno neaktivnih stanovanj, bi to lahko pomembno vplivalo na lokalno ponudbo. Ne moremo pa obljubiti, da bi se to zgodilo čez noč ali da bi najemnine zato nujno padle.

 

Primer: stanovanje z najemnino 1.000 € na mesec

Predpostavimo en prazen mesec na leto, vrednost nepremičnine 250.000 €, letno rezervo za vzdrževanje 2.000 €, zavarovanje 180 € in druge stroške lastnika 720 €.

Prejeta najemnina: 11.000 € letno.

Davek pri veljavni stopnji (25 % od 90 % prihodka): 2.475 €.

Vzdrževanje, zavarovanje, drugi stroški: 2.900 €.

Neto letni izkupiček: 5.625 €.

Neto donosnost glede na vrednost nepremičnine: 2,25 %.

Če bi se uveljavila splošna 15-odstotna stopnja, bi ob nespremenjenih predpostavkah ostalo 6.615 € (2,65 %). Ob posebni 5-odstotni stopnji, če bi bili zakonski pogoji izpolnjeni, 7.605 € (3,04 %). To so izračuni možnega neposrednega davčnega učinka, ne napoved dejanskih najemnin ali prihodnje zakonodaje.

 

Kdaj oddati in kdaj prodati?

Oddajanje je lahko smiselno, kadar želite dolgoročen prihodek, ste pripravljeni upravljati najemno razmerje in potrebnih večjih vlaganj ni preveč. Prodaja je lahko boljša izbira, če potrebujete likvidnost, je donos glede na današnjo tržno vrednost nizek ali je pred vami večja obnova. Pri prodaji upoštevajte še stroške posla in morebitno obdavčitev dobička.

Koristno vprašanje je: če bi danes imeli toliko denarja, kolikor je stanovanje vredno, ali bi za ta znesek isto nepremičnino še vedno kupili kot naložbo?

 

Izračunajte svoj primer

Mesečna najemnina ni dovolj. V naš kalkulator vnesite najemnino, mesece brez najemnika, ocenjeno vrednost, starost nepremičnine, zavarovanje in druge stroške. Takoj boste videli neto letni izkupiček in donos v odstotkih ter jasno ločeno primerjavo sedanje in predlaganih davčnih stopenj.

IZRAČUNAJTE, KOLIKO VAM OD NAJEMNINE RES OSTANE → https://kwslovenia.si/kalkulator-najema

ŽELIM STROKOVNO PRIMERJAVO ODDAJE IN PRODAJE → https://kwslovenia.si/hvala-1739?

 

Pogosta vprašanja

Koliko davka plačam od najemnine v letu 2026?

Trenutno praviloma 25 % od davčne osnove. Pri 10 % normiranih stroških je to 22,5 % dejansko prejete najemnine. Mogoče je uveljavljati tudi zakonsko priznane dejanske stroške vzdrževanja ob ustreznih dokazilih.

Ali v Sloveniji res čaka 118.000 praznih stanovanj?

Ne obstaja potrjena ocena, da bi bilo toliko stanovanj primernih in takoj pripravljenih za najem. Registrski popis SURS za leto 2021 navaja do 165.600 nenaseljenih stanovanj, a opozarja na številne omejitve te številke.

Ali nižji davek zagotavlja nižje najemnine?

Ne. Lahko poveča motivacijo za zakonito oddajo in s tem ponudbo, vendar je učinek odvisen od odzivov lastnikov, lokalnega povpraševanja in drugih pogojev.

 

Viri:

SURS, Stanovanja, 1. januar 2021: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/10265

Večer, 12. 11. 2026, rast najemnin: https://vecer.com/slovenija/visje-najemnine-slovenija-na-prvem-mestu-po-najemninah-global-property-guide-10433122

FURS, obdavčitev oddajanja: https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_oddajanja_premozenja_v_najem_in_iz_prenosa_premozenjske_pravice

Delo, 18. 11. 2026, električna poraba v Ljubljani: https://www.delo.si/novice/slovenija/ljubljana-stevilo-nenaseljenih-stanovanj


 
#1 - Oddati ali prodati? Koliko vam od najemnine v resnici ostane?