Kako skrbim za svoj planet? Zemlja praznuje

22. april je Dan Zemlje, ki je splošno priznan kot največji posvetni praznik na svetu, ki ga več kot milijarda ljudi vsako leto zaznamuje kot dan akcije za spremembo človeškega vedenja in ustvarjanje sprememb na svetovni, nacionalni in lokalni politiki. Zdaj se boj za čisto okolje nadaljuje z vedno večjo nujo, saj so uničevanja podnebnih sprememb vsak dan bolj očitna.

 

Z vami delimo koristne napotke, s katerimi bomo vsi skupaj pomagali rešiti naš planet.

 

1. Plastične vrečke

Vsi vemo, kakšni onesnaževalci so plastične vrečke. Plastična vrečka potrebuje namreč kar 100 do 1000 let, da se razgradi v naravi. Zato ni čudno, da so z ekološkega vidik tako osovražene. Ker pa je njihova cena smešno dostopna, jih seveda kupujemo ob vsaki priložnosti – njihov obstoj se nam še vedno zdi samoumeven.

Zato naslednjič zavrnite plastično vrečko in imejte pri sebi raje platneno za večkratno uporabo, ki je naravna in povrhu še lepša. Če se na platneno še niste navadili, kupite raje vsaj papirnato. Nikar ne dvomite o njeni vzdržljivosti – večkrat vzdrži celo večjo težo kot plastična.

 

2. Pazite na luči

Že stare mame so nas opozarjale, naj ugašamo luči za seboj. »Ugašaj luči« je gotovo ena izmed top 10 eko zapovedi, ki se jih morate držati, če želite, da bi bil vaš račun znosen in okolje še prihodnjih 15 let vsaj približno zeleno. Morda vidite samo svojo luč, zato naj vas razsvetlimo, in to dobesedno: na svetu je namreč v tem trenutku na milijarde prižganih luči. Vaša je le ena izmed njih.

Verjetno ste ob prvem nakupu varne sijalke nergali, saj je njena cena bistveno višja od cene običajne žarnice, vendar vedite, da ste z menjavo sijalk naredili dvojno delo: zmanjšali ste stroške električne energije in pomagali okolju. Če ste 60-vatno sijalko zamenjali z varčno 18-vatno, ste samo v letu dni okolju prihranili 50 kg ogljikovega dioksida. To pa je dejanje, vredno omembe!

 

3. Zbirajte papir

Se spomnite, ko ste ga zbirali že kot otrok v osnovni šoli? Mar ni bilo zabavno? Zbiranje starega papirja ni nič novega in razen sodobnih ličnih zabojnikov se zbiranje papirja ni kaj dosti spremenilo. Časopisi, letaki, brošure, papirnate in kartonske embalaže sodijo v zabojnik za papir. Z recikliranjem ohranjamo naravne vire in energijo za predelavo papirja, predvsem pa zmanjšujemo nenavadno veliko količino odpadkov.

 

4. Znebite se odvečnih stvari

Na planetu nas živi približno 7 milijard ljudi. Povprečna hiša ima čez 100 predmetov. Povprečna ženska ima letno vsaj toliko kozmetičnih izdelkov. Vsako leto torej gospodinjstva nakopičijo več kot 1,5 milijarde ton odpadkov. Torej, ko kupujete, kupujte stvari z malo embalaže. Posebej se izogibajte plastiki. Plastično embalažo zamenjajte za stekleno.

Uporabljajte raje:

• izdelke iz recikliranih materialov, na primer toaletni papir, robčke in papirčke;
• odločite se za organsko pridelano hrano ali za babičin vrt;
• preizkusite ekološko kozmetiko.

 

5. Varčujte z vodo

Plastenke z vodo na prodajnih policah so eden največjih paradoksov 21. stoletja, ker že uvoz in izvoz določenih znamk vode predstavlja onesnaževanje, da o milijonih porabljenih plastenk niti ne govorimo. Zato pretrgajte ta nesmiselni krog. Kupite si kakovosten bidon in svoje zaloge vode raje polnite iz pipe. Slovenija ima namreč kakovostno pitno vodo, zato se upravičeno zdi, da kupovanje vode v plastenkah pri nas meji pravzaprav na objestnost.

Zamenjajte kopel za hitro prho – še posebno v poletnih mesecih ter zapirajte vodo med pranjem posode in pranjem avta. Nikar ne pustite teči vode v nedogled. Njene zaloge se zmanjšujejo in naj vas ne tolaži misel, da so tri četrtine planeta sestavljene iz vode. Kajti od vse te ogromne količine je pitne le 3 %. Več kot milijarda ljudi nima namreč dostopa do pitne vode.

Čista voda je torej privilegij, zato varčujte z njo!

 

6. Reciklirajte

Reciklirati je možno skoraj vse, kar vam pride pod roko: steklo, plastiko, kovine in biorazgradljive odpadke. Dosledno uporabljajte smetnjake za ločeno zbiranje odpadkov. Če živite v hiši, si priskrbite poseben zabojnik za biološke odpadke iz kuhinje in vrta – ostanki sadja in zelenjave, jajčne lupine, kavna usedlina, uvelo cvetje itd. so odlično gnojilo za vaš vrt.

Med izjemno nevarne odpadke pa sodijo baterije, akumulatorji, motorna olja, zdravila s pretečenim rokom in gospodinjski aparati, zato jih še posebej skrbno reciklirajte.

 

Vir: TopShop